Od vsega začetka vpeljave informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakodnevno življenje posameznikov se porajajo vprašanja dostopa do novih tehnologij. Težko namreč rečemo, da imajo prav vsi enake možnosti dostopa, če vemo, da je ta trditev daleč od resnice. Ali je vzrok nedostopnosti fizična neprisotnost tehnologije v posameznikovem življenju, ali je krivo posameznikovo »neznanje«, pa je vprašanje, ki odpira široko tematiko za raziskovanje. Ko govorimo o fizični nedostopnosti, ponavadi govorimo o konceptu digitalnega razkoraka, ki prikazuje razlike med uporabniki in neuporabniki IKT (predvsem interneta). Ko pa govorimo o posameznikovem »neznanju« pa beseda nanese na informacijsko pismenost kot sodobno potrebo, s obvladanjem katere se lahko udejstvujemo in polno sodelujemo v sodobni družbi in katere odsotnost, je tudi eden izmed razlogov za nastanek ali obstanek digitalnega razkoraka.
Kot sem že omenila, možnost uporabe IKT ni na voljo vsem državljanom. Tako bi lahko rekla, da je nekaterim onemogočena vloga aktivnega in participativnega državljana, hkrati pa da so, ravno zaradi te izključenosti nekaterih, drugi postavljeni na pozicijo »močnejših«. Spet drugi, pa čeprav imajo možnost, ne izkoriščajo potencialov IKT.
Cilj te raziskovalne naloge je osvetliti vprašanja informacijske dostopnosti in digitalnega razkoraka v Sloveniji. Zanima me kateri dejavniki vplivajo na nastanek digitalnega razkoraka, in kakšne so možnosti za odpravo razkoraka.
lency
