Dejavniki digitalnega razkoraka lahko razdeljeni na sledeče (Digital Partners v Vehovar in Vukčevič, 2001a:15): 
- tehnološki dejavniki dostopa
- vsebina in njena relevantnost za uporabnika
- geopolitični vidiki dostopa
ali pa po Aichholzer in Schmutzer (v Vehovar in Vukčevič, 2001a:15):
- raven dostopnosti (angl. accessibility): ta predstavlja socialno-kulturne, tehnične in ekonomske dejavnike, ki delijo skupine posameznikov na priviligirane z dostopom do IKT in interneta in depriviligirane brez dostopa
- raven uporabe: opredeljuje jo pismenost, invalidnost in vsebina kot dejavniki, ki delijo skupine posameznikov na tiste, ki imajo potrebne spretnosti in znanje za uporabo IKT in interneta in tiste, ki teh znanj nimajo.
Tabela 1: Nekatere socio-demografske značilnosti (ne)uporabnikov interneta
| Nikoli | Manj kot enkrat na leto |
Nekajkrat mesečno |
Nekajkrat tedensko |
Skoraj vsak dan |
Večkrat dnevno |
Skupaj | ||
| Spol | n | % | ||||||
| Moški | 28,3% | 0,0% | 3,9% | 13,2% | 15,1% | 39,5% | 228 | 47,2% |
| Ženska | 38,8% | 1,8% | 4,8% | 7,6% | 9,7% | 37,3% | 256 | 52,8% |
| SKUPAJ | 33,8% | 1,0% | 4,4% | 10,2% | 12,2% | 38,4% | 484 | 100,0% |
|
Starost |
||||||||
| 12-19 | 1,0% | 16,1% | 16,3% | 66,7% | 62 | 12,9% | ||
| 20-29 | 9,1% | 4,4% | 12,9% | 13,1% | 60,5% | 89 | 18,6% | |
| 30-39 | 20,3% | 4,9% | 8,9% | 5,1% | 19,1% | 41,7% | 94 | 19,5% |
| 40-49 | 35,1% | 4,0% | 15,6% | 13,3% | 32,1% | 92 | 19,2% | |
| 50 let in več | 72,9% | 2,9% | 4,3% | 5,1% | 14,7% | 143 | 29,8% | |
| SKUPAJ | 34,1% | 4,3% | 9,7% | 12,3% | 38,6% | 481 | 100,0% | |
|
Izobrazba |
||||||||
| Nedokončana OŠ | 100,0% | 3 | 0,6% | |||||
| Osnovna šola | 79,2% | 1,9% | 9,3% | 9,6% | 69 | 17,4% | ||
| Poklicna šola | 48,9% | 3,8% | 9,4% | 8,4% | 9,9% | 19,7% | 123 | 31,0% |
| Srednja šola | 30,3% | 3,9% | 15,4% | 10,7% | 39,6% | 126 | 31,9% | |
| Višja/visoka šola | 10,7% | 5,0% | 16,0% | 17,0% | 51,3% | 57 | 14,3% | |
| Univerza | 13,3% | 1,9% | 9,9% | 75,0% | 19 | 4,9% | ||
| SKUPAJ | 41,4% | 1,2% | 5,2% | 9,9% | 11,0% | 31,3% | 396 | 100,0% |
|
Regija |
||||||||
| Osrednja Slovenija | 31,4% | 1,5% | 4,0% | 7,7% | 13,9% | 41,5% | 140 | 28,9% |
| Vzhodna štajerska | 31,9% | 1,8% | 10,1% | 10,9% | 45,2% | 93 | 19,3% | |
| Savinjska | 40,0% | 3,9% | 11,2% | 4,7% | 6,7% | 33,4% | 62 | 12,8% |
| Gorenjska | 27,9% | 5,2% | 9,7% | 18,1% | 39,0% | 51 | 10,5% | |
| Goriška | 37,2% | 6,0% | 1,3% | 22,2% | 33,3% | 28 | 5,8% | |
| Obalna | 32,9% | 31,9% | 2,3% | 32,9% | 34 | 7,1% | ||
| Dolenjska | 32,8% | 5,6% | 15,3% | 11,0% | 35,3% | 47 | 9,7% | |
| Prekmurje | 48,6% | 10,4% | 14,2% | 26,8% | 29 | 6,0% | ||
| SKUPAJ | 33,8% | 1,0% | 4,4% | 10,2% | 12,2% | 38,4% | 484 | 100,0% |
Vir: RIS 2007[1]
[1] Podatki so pridobljeni na podlagi telefonske raziskave, izvedene oktobra 2007- na temo Uporaba interneta
Iz Tabele 1 so vidni nekateri socio- demografski dejavniki (ne)uporabe interneta, in sicer: spol, starost, izobrazba in regija. Med spoloma so največje razlike v odgovorih- pri tistih, ki internet uporabljajo nekajkrat tedensko (moški 13,2%, ženske 7,6%) in tistimi, ki ga uporabljajo skoraj vsaki dan (moški 15,1%, ženske 9,7%). To bi lahko verjetno povezali tudi z njihovo naravo delo- kajti menimo, da so ženske dvojno obremenjene- vsakodnevno se morajo soočati z usklajevanjem dela in obveznostmi zasebnega življenja (tu mislimo gospodinjska opravila ipd.).
Preden bi pogledali rezultate za starost, predvidevamo da je zanimanje za IT (in z tem tudi internet) precej odvisno od starosti. Verjamemo da so mladi v veliki prednosti pred starejšo generacijo svojih staršev in starih staršev- saj so se prej srečali z to tehnološko novostjo. Rezultati ankete, ki so vidni v gornji tabeli, lahko potrdijo naša predvidevanja, in sicer, da večkrat dnevno internet uporabljajo mladi med 11-19 let (66,7%), nato pa mladi med 20-29 let (60,5%). Tako s starostjo delež pogostih uporabnikov interneta močno upada. Iz teh podatkov lahko rečemo, da največji delež uporabnikov interneta predstavlja šolajoče prebivalstvo- in tako tudi da bo internet zagotovo medij prihodnosti. Pri tem pa ne moremo mimo tega, da nebi omenili, da večina otrok do spleta dostopa od doma- in so z tem lahko podvrženi različnim vdorom, izsiljevanju,…. Menimo, da bi starši morali nadzorovati otroke, glede tega kakšne vsebine obiskujejo- kajti na spletu lahko tudi otroci vidijo seksualne ali nasilne prizore….lahko postanejo žrtev zapeljevanja, izsiljevanja….med drugim pa tudi razkrijejo kakšne osebne informacije.
Glede izobrazbe, vidimo da so najpogostejši uporabniki tisti, ki imajo dokončano univerzo- med temi je kar 75% takih, ki internet uporabljajo večkrat dnevno, sledijo jim tisti z dokončano višjo oziroma visoko šolo (51%). Glede na regijo pa lahko vidimo, da so najpogostejši uporabniki iz Vzhodne Štajerske (45,2%) in Osrednje Slovenije (41,5%), najmanj pogosto pa uporabljajo internet tisti, ki prihajajo iz Prekmurja- tu je le 26,8% pogostih uporabnikov in skoraj polovica neuporabnikov interneta (48,6%)- tisti ki nikoli ne uporabljajo internet.
Neuporaba interneta je torej značilna za ruralna in odmaknjena okolja. Na kar kaže tudi primerjalna analiza za niz izbranih informatičnih družb iz vrste OECD. In sicer, da:
- je dostop do interneta povsod večji v urbanih kot v ruralnih regijah;
- so člani gospodinjstev v urbanih predelih zaposleni v sektorjih, kjer so računalniki in dostop do interneta sestavni del delovnega okolja;
- so cene dostopa višje in kvaliteta dostopa nižja v ruralnih predelih;
- so v ruralnih predelih dohodki nižji in je s tem cena dostopa primerjalno višja (OECD v Trček, 2003: 134).
lency
